Janez Vajkard Valvazor, je v Slavi vojvodine kranjske zapisal:
TO JE TRG, ki se po krajinsko imenuje Vrhnika, po latinsko pa Hyperlabacum. Leži na Notranjskem, po suhem tri milje do glavnega mesta Ljubljane, po vodi pa štiri. Skozi ta kraj teče reka Ljubljanica, ki so ji rimljani dejali Nauportus; tudi njen izvir je nedaleč od tod. Navadno popotujejo rajši po vodi, kar je bolj prikladno in udobno. Tako gre tudi vse trgovsko blago, ki ga pošiljajo iz Italije ali v Italijo, v velikih in majhnih ladjah od tod do Ljubljane ali iz Ljubljane do tu.
Trg je prav velik in pozidan s številnimi hišami. V njem se mudi veliko trgovcev, izposojevalcev konj, tovornikov in vsake vrste takega ljudstva, ki žive od ceste. Merianova Topografija čisto po pravici trdi, da spravljajo vipavsko in drugo dobro vino, prav tako tudi italiansko blago tukaj na ladje ter ga vozijo dol v Ljubljano; dalje da se tu začenja v smeri proti Italiji pusto gorovje in divjina, imenovana splošno Hrušica. Če hočejo preko tega groznega gorovja, vzamejo za jahanje tovorniške konje, zakaj nemškim konjem kamnita tla niso po volji in jih ne prenesejo, temveč postanejo kmalu šepavi; zategadalj tu niso porabni, saj na konju, ki ni vajen trde poti, človek ni varen življenja ...
Spomina je vredno , da je tu leta 1574. gospod Sebald Barbo premišljeno, vendar v nagli jezi zabodel svojega sina, kaplana Barba. Iz tega se da spoznati, kakšna divja zver je jeza, kakšne žalostne posledice ima, če je ne brzdamo. Ira furor brevis est, pravijo - jeza je kratka pobesnelost. Če pa takemu kratkemu besnenju ne nataknemo verig, povzroči dolgo kesanje.
Leta 1606. Sta dva turška martoloza, ki sta bila po hrvaško opremljena in sta umela vsakovrstne jezike, napadla na Vrhniki v župnišču, potem ko sta se najedla in napila, duhovnika, ga zvezala in odpeljala. Vpitje ugrabljenega pa je kmalu privabilo nekaj zasledovalcev. Ti so resda rešili duhovnika, niso pa mogli ujeti ugrabnikov, ker sta v kraju, ki mu pravijo Ravnik, zlezla v gozd in ušla.
Leta 1632. je ogenj uničil ta trg.
Leta 1670. se mu ni bolje godilo, temveč je skoraj ves bil upepeljen.