NOVOSTI -Čebelarske dogodivščine 2014
Jaz tudi v Novo leto 2014 - z AŽ-maksi - "trojčkom"
 |
NAJ MEDI
Pomožna čebelja družina (pri AŽ-maksi čebelarjenju)
 |
Zaležene sate iz pomožne družine dam vedno med zaležene sate v AŽ-maksiju. V pomožno družino pa dam namesto odvzetega sata lep, že večkrat zaležen prazen sat (ali več).Proti koncu maja, kakšen teden predno se pri mojih čebelah začne možnost glavnih paš, odvzamem pomožni družini vse sate in jih porazdelim, skladno s potrebami družinam v AŽ-maksijih. Pred tem odvzeto satje dam na kozico, poiščem matico in jo ujamem v "klešče", izpraznjen panj zožim s pregradno desko ali kar "slepim" satom, vstavim v zoženi del panja pripravljene tridelne gole satnike in nato ometem nazaj v panj čebele z vseh satov. Ko končam, jim spustim matico nazaj. Če ni takoj izvrstne paše, ta umetni roj - ometenec, krmim.
Pomožna družina (pri meni ne igra vlogo "rezervne") je pri mojem AŽ-maksi enomatičnem čebelarjenju skoraj nujnost. Nekatere družine v maksijih so res sposobne same pravočasno doseči maksimum razvoja. Nekatere pač ne. Tem slednjim moram pomagati z zalego iz pomožne družine.
Jaz namreč nisem že dolgo časa pristaš umetnih menjav matic, če družina ni med najboljšimi. Ne vidim garancijo, da bo nova (mlajša) matica v resnici privedla družino med najboljše. Jaz se v zadnjih letih sploh ne vtikam v menjave matic. Tudi zaradi "ležernosti".To delo prepuščam čebelji družini. To opravi bodisi s preleganjem ali ob rojenju. V vmesnem času (predno opravi sama menjavo) pa ji pomagam z zalego iz pomožne družine. Nikoli niso vse družine enako močno razvite! V skrajnem primeru pa ponovno priskoči v pomoč pomožna družina, ki da njeno matico, sama pa vzredi novo.
Vremenske homatije
Kot, da ne bi bilo dovolj drugih težav pri čebelah in vse naokrog, je nastopila še ta preklicana zapoznela zima z nepopisnim žledom in ogromnim snegom. Pred kratkim so še celo pri meni čebele nosile koške obnožine - čeprav ima čebelnjak pozimi zelo malo sonca, ki se prehitro skrije za hrib.Ampak, v čebelnjaku, čeprav že skoraj stoletnemu s prav tako starimi panji, tudi tak sneg ne dela težav. Tudi ne v njem čebelam! Naj rečejo navdušenci za nakladno čebelarjenje s panji na prostem , karkoli, je pa le užitek videti, da so panji na suhem in njihova žrela nezametena! Pri moji legi čebelnjaka in pri mojih AŽ-maksi šestetažnih "trojčkih", ki jih imam v srednjem delu čebelnjaka, je pa sploh super tudi v tem času! Družine imajo gnezda na toplem v srednjih dveh etažah, ki je nad snežnim kovtrom, Spodaj je njihov servisni del, zgoraj pa zaprto in odeto medišče. Pred žreli pa imajo stalno pripeta ohišja mojih "lesic", ki obilno ščitijo tudi vhode v panj.
Snega mi ni treba kidati pred čebelnjakom, le malo ga bom posul z pepelom ali drobirjem, da bo hitreje skopnel in bo kakšna čebela lažje pristala na njem, kot na bleščečem snegu.
 |
Letošnja ledena doba v velikem delu Slovenije
Od mojega prijaznega, kolegialnega čebelarskega sogovornika Marka sem dobil dovoljenje, da na tem mestu prikažem nekaj posnetkov z njegovega stojišča nakladnih panjev v teh dneh. To sicer ni moja tema, vendar je poučno.Slike govore same za sebe. Lahko pa daje tak izjemen vremenski dogodek misliti, kako bi se mu v bodoče ubranili. Saj vreme iz leta v leto preseneča s kakšnim ekstremom na katerega smo že pozabili, da se je kdaj dogodil.
V mislih imam čebelnjak tudi za nakladne panje, če se jim kdo nikakor ne misli odpovedati ali jih ne preizkusiti.
Za primer mi ni bilo treba daleč, le v zamejsko Koroško. Tam sem mimogrede, ko sem se vozil po drugih opravkih, opazil čebelnjake z nakladnimi panji . Torej ne le neke barake ali kozolce z nakladnimi panji.
Poglejmo te zadeve:
 Ti panji, ki so dovolj daleč od dreves in precej dvignjeni od tal, so sicer močno zaledeneli, a niso bili deležni "blagoslova" padajočih dreves in vej |
 S panji pod drevesi pa je bila slika precej bolj dramatična |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Desetkanje varoj in trotovine
Ko preganjam varojo z intenzivnim gojenjem in doslednim izločanjem pokrite trotovine se pojavi vprašanje, če s tem ne škodujem optimalnemu prašenju matic. Mlade matice namreč rabijo več trotov za oprašitev. Ali jih s tem ukrepom pomembno zmanjka?Mislim, da vsi čebelarji itak ne bi tega počeli dosledno. Tako, kot dosledno nihče ne čebelari in preganja varojo po istem kopitu!
Če pa bi to vendar počeli, bi ena desetina trotov vseh čebeljih družin okolišnjih čebelarjev po mojem mnenju popolnoma zadoščala za oprašitev vseh matic. Ne vem, koliko trotov je v času parjenja matic v posamezni čebelji družini. Gotovo pa jih je več sto, ne da bi pogledal v literaturo. Če jih je tisoč, jih ostane sto. Sto trotov krat par sto čebeljih družin v okolici pa da tudi tisoč trotov za nekaj deset deviških matic. Po mojem mišljenju več kot dovolj za dobro sprašitev. Sicer pa naj me bolj vešči teh zadev popravijo.
Bolj kot to me moti uničevanje trotovine, poleg vznemirjanja družin in čebelarjevega dela s tem. Pa žal ne vidim kaj dosti boljšega za ukrepanje proti varoji v sedanjem našem trenutku.
Gerstungov panj
 Povzetek iz knjige "Sodobno čebelarstvo" z mojim komentarjem |
Panj se je dal upravljati od zadaj in zgoraj. Imel je premično medišče v katerem je bilo enajst satov polovične mere.
Panju so očitali različne mere satnikov. Ker so bili takrat sati v glavnem nežičeni v prosti gradnji satja, so se često trgali in podirali. Posebno ob prevažanju.Niso se tudi dali zlagati v skladanice.
Kako in zakaj se danes ponovno nekje poskuša uvesti nek podoben panj mi ni jasno in se v to ne spuščam. O Gerstungovem pokončnem satniku pa sem že pisal ob priliki podobne kvadrature Alberti - Žnideršičevega (AŽ) satnika v podolžni legi z žlebičastima letvicama. Res je včasih ob slabših pašah in za lažje dvigovanje naklad koristna nižja mera mediščnih satov. Koristno je pa tudi imeti povsod v panju satnike enakih mer. Na primer, da čebele lažje in hitreje osvoje dodano ali odprto medišče, če vanj v sredino prestavimo kak sat zalege iz plodišča. Danes, ko straši varoja in jo preganjamo s strupi, je treba pač tak prestavljen sat označiti in ga kasneje nestočenega vrniti v plodišče.
O obračanju satov
Ker sem že pri besedi, pa še o obračanju satov. Od leta 1975, ko sem uvedel k AŽ-panjem zaklade, (šele kasneje sem uvedel sestavljanje panjev v AŽ-maksije), sem se soočal z vprašanjem, kako vpliva na čebele in njihovo zalego tako pokončno prestavljeno satje, tudi z zalego vseh starosti. Pa tudi z medom v tako obrnjenih celicah. Videl sem vse do danes, ko zaklade tudi v manjši meri uporabljam, da ni videti prav nobenih težav ali problemov! Kot, da je to popolnoma naravna stvar! |
Čebelnjaček "omara" z AŽ- "trojčkoma"
Kdaj pride v poštev? Če je čebelar ljubiteljski in mu zadošča par čebeljih družin.Če čebelar nima (ne more imeti) pravega čebelnjaka.
Kako zgleda tak čebelnjaček? Naredil sem skico takega čebelnjačka - bolj podobnega posebni omari, ki se lahko postavi na prosto, skoraj kamorkoli - če le dobi potrebna soglasja svojcev, sosedov ali lastnikov zemljišč. V bistvi zelo podobno, kot za nakladne panje!
Panje v čebelnjačku bi "oblekel" - obdal z enostavno leseno konstrukcijo ("embalažo"), ki bi panje s čebelami tudi toplotno izolirala ( pred premočnim soncem in mrazom).
Bil bi na "nogah", za odmaknjenost od tal.
Imel bi strešico v miniaturni funkcionalni in estetski obliki naših čebelnjakov, s podstreho, kjer bi bila shramba za najnujnejša dela s čebelami ob pregledih.
Ker bi to bila precej visoka in vitka "omara", bi jo pred vetrom in sploh (tako, kot stolpe posamičnih nakladnih panjev), zavetroval bodisi z žičnim sidranjem ali pritrdil na nek čvrst objekt, ki bi bil lahko kar dobro vkopan lesen steber.
Za udobno delo s čebelami sede v vseh etažah "trojčka", bi si omislil nekaj za sedeti in se dvigniti (jaz imam za to v čebelnjaku čvrsto pručko).
 |
Plodišče prvotnega klasičnega AŽ-panja z vsemi čebelami bi prestavil v drugo nadstropje srednjega panja AŽ-"trojčka". Pod njim bi imel vstavljene tridelne AŽ-satnike s trakovi satnic, za prosto gradnjo satja.
Pričel bi to družino sedaj spodbujevalno krmiti, da bi se hitreje razvila in zgradila satje v spodnji etaži.
Imel bi še eno manjšo družino, kot pomožno.Naselil bi jo v spodnjo etažo spodnjega panja "trojčka". Ta družina bi imela svojo glavno nalogo, da kolikor se da pomaga glavni družini k hitrejšemu in obilnejšemu razvoju s tem, da bi iz nje s premislekom in občutkom prestavljal h glavni družini zaleženo satje brez čebel, tej pa bi tudi vstavljal tridelne gradilne satnike in družino krmil.
 |
Repetitio est mater studiorum - ponavljanje je mati učenja (znanja)
O fizični težavnosti čebelarjenja. Pravijo: če so za fizično slabotne osebe običajni nakladni panji pretežki, naj si nabavijo lažje, z majhnimi nakladami. In problem naj bi bil rešen. Pa je res?Za močne žene in dekleta, ter krepke starčke bi bila to res možnost. Za kopico ostalih šibkih pa ne. Tudi najmanjši nakladni panj s satjem in čebelami je za šibke, invalidne ali bolne osebe pretežak! Kaj šele, če je še tako nizka naklada polna medu!
Vsekakor je rokovanje s kakršno koli naklado mnogo težje, kot rokovanje s samo enim satom AŽ.
O tem, da sonaravno čebelarjenje ni rezervirano le za nakladni panjski sistem. Prikazoval sem že, kako je možno v AŽ-panju imeti po želji tudi tim. "globoke sate" naravne gradnje na večjih po vertikali deljenih satnikih skozi obe, tedaj enotni panjski etaži.
Predvsem pa je (tudi) v AŽ-satnikih mogoče doseči naravno gradnjo brez žičenja (z dvema letvicama predeljen na tri oddelke).
O načinu usposobitve AŽ-panja za poljubno veliko prostorninsko rabo. To je sedaj odkrito, da se s sistemom AŽ-maksi da doseči tudi z navadnimi AŽ-panji poljubno veliko panjsko prostornino. Za to se je potrebno le spomniti starih metod in izrezati ali izvrtati ustrezne odprtine (vehe) v podnico in strop sestavljenih skladovničnih panjev.
O žrelih na AŽ-panjih Tudi v AŽ-maksi rabi teh panjev je seveda v vsaki etaži žrelo in se odvečna žrela zapirajo, če ni za to kakšnih posebnih potreb. Na glavnem žrelu pod zalegalnih gnezdom družine je zelo koristno stalno pripeto ohišje originalne "lesice" (kot vetroliv pred žrelom, za še boljšo orientacijo čebel in predvsem v vizogib, da jo merebitni roji ne pobegnejo, če čebelarja ni blizu.
O naravni gradnji satja (brez satnic in žičenja). Tako gradnjo brez žičenja omogočjo v AŽ-satnikih samo ozke zareze in vanje na tesno vstavljene, nekoliko ošpičene tanke in ozke letvice (brez zabijanja ali lepljenja!).
Pod zgornjo letvico satnika pa se v žleb privoska tanek pas satnice ali samo zalije žleb z voskom.
O mediščnih širokih satih. To sem že tudi obilno opisoval in prikazoval. Le dodatno pojasnilo, da s takimi sati ni nič narobe glede kvalitete (vsebnosti vode) medu v njem! Podobne globine celic narede čebele tudi na vencih medu nad zalego, če jim primanjkuje navadnih celic za skladiščenje medu. In med v njih je brezhiben!
O preganjanju varoj s trotovino. Ker je v trotovini okoli 10 x več varoj, kot v zalegi delavk jo z rednim odstranjevanjem zdesetkam. Pri pomožni družini pa itak ni problemov z varojo, ker jo izvažam z zalego v glavno družino in tam v trotovino. Recimo, da je vse to sicer zamudno delo samo za "prehodno "obdobje.
O zaviranju rojnega razpoloženja s trotovino. Med neštetimi ukrepi proti rojnemu razpoloženju se mi kaže najbolj zanesljiv postopek , da ima glavna družina v rojnem obdobju stalno višek odkrite zalege. Predvsem trotovske! S tem zaposli dojilje, ki jih je čimdalje več in tudi brez obilice godnih trotov družina običajno ne sede na roj.
O preprečevanju izrojitve (preizkušena "lesica"). Da preprečim vsako rojno presenečenje mi odločilno pomaga "lesica". Če vanjo vstavim matično rešetko in eno stran njene verande zunaj zastrem s kartonom., sem popolnoma miren, četudi me dalj časa ni k čebelam. Ko v času spreletavanja trotov le-ti hite k svetli strani matične rešetke in jo precej mašijo, je osenčena stran rešetke bolj prosta za vstope in izstope čebel - delavk. Saj veste že tudi po mojih pripovedovanjih. Brezmatični roji se praviloma vračajo, izjemoma pa kateri "obsedi" na mestu zprvega zgručanja na kaki veji in tam počakajo osirotele čebele čebelarja - magari do jeseni. Mlado matico po rojnih avanturah družine, čebelar ali sosed spusti na praho, ko odstrani matično rešetko na "lesici"..
O avtomatskem rojnem prestrezalu (v ideji). Tudi o tem sem v tej rubriki obilo pisal in risal. Sam jo najbrž ne bom uporabljal, čeprav je vabljivo imeti samodejno v panju roj. Če pa koga drugega to zelo zanima, pa naj se potrudi, da to idejo izpopolni, preizkusi in uporabi.
O koristnosti spodnjega dela AŽ-maksija, pod gnezdom, za "servisne" potrebe čebelje družine. To je, vsaj za čebelarjenje z AŽ-panji na "maksi" način, zelo koristna zadeva! Škoda, ker se tega nisem domislil že prej! Nobene škode ne povzroča celo leto družini glede toplotnih izgub. Vanj pa lahko nameščam vse "živo". O tem sem poročal. Za dražilno krmljenje "na zalego" je prvovrsten, predvsem z medenim satjem, ki ostaja namerno ali nenamerno v shrambni omari. Pa za prenose in predelavo strjenega (namočenega) medu, pomožno družinico ….ITD
O koristih pomožnih družin (tudi za jačitev glavnih). AŽ- maksi - "trojčki" so zelo velike panjske enote v čebelnjakih ! Mislim, da večje, kot katerikoli nakladne enote na prostem v praksi! Ker v njih čebelarim najbolje enomatično, tej družini , če zaostaja v razvoju, pomagam z dodajanjem satov zalege iz pomožne družine, ki lahko po tej plati zadovoljuje potrebam večjega števila družin v maksijih.
Te pomožne družine poleg tega prvovrstno grade naravno satje - seveda po potrebi s pomočjo krmljenja. Imam jih tudi kot rezervo, za dodajanje matice, če v glavni družini omaga, predno vzrede novo ITD. Skratka, so zelo koristne in je z njimi malo dela!
O koristnosti čebelnjakov (tudi za apiterapijo). To naj bi bila očitno skoraj "tabu" tema, ki dviga pritisk (poleg AŽ-panjev) za mnoge čebelarje z nakladnimi panji. Nič hudega! Vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom…Meni pa pomeni poleg čebel in žnideršičev vse! Sem o tem že mnogo pisal itd. Zato sedaj le še to, da sem prepričan, da naši čebelnjaki ne bodo zlepa izumrli. So preveč dobri in koristni za čebele in čebelarja! Kljub temu, da mu lepijo očitke, med drugii, prav tako nesmiselnimi, o čebelah na kupu, kar naj ne bi bilo "sonaravno". Pa ni čisto res! Saj je bilo o tem že veliko govora, kje vse izbirajo čebele bivališča. Tudi pri meni se prileteli roji vseljujejo v lovilne panje, ki so drug poleg drugega! Pa jih to ne moti! Najbrž bi roji to naredili tudi v divjini, če bi našli take bivališča na kupu! Pa jih ni! Razen v nekih "medenih" pečinah z jamami ena poleg druge in še kje.
Moje izkušnje pri preseljevanju čebeljih družin
 |
 |
 |
Ko mine ta čas, prašilček postavim kamorkoli, četudi prav blizu čebelnjaka, odkoder sem vzel čebele. Panjičku odprem žrelo in čebele se obnašajo popolnoma enako, kot pri roju, ki ga lahko proti večeru istega dne vsadim kamorkoli v čebelnjak iz katerega je rojil. Nobene čebele ni videti, da bi se vrnila v prvotni panj.
Ko selim čebeljo družino iz enega panja v drugega v istem čebelnjaku ali čisto blizu njega, kjer so se vsidrali prileteli roji, selitveni družini zvečer zaprem žrelo (zraka morajo imeti dovolj!) in jo zjutraj preselim na določeno mesto v čebelnjaku. Še prej prvotno mesto žrela družine na široko zastrem z rjuho ali časopisnim papirjem, da popolnoma spremeni obliko in bližnjo okolico. Ko preseljenim čebelam takoj nato odprem žrelo se sprva res nekatere nekoliko motijo in iščejo prvotno lego žrela. Kaj hitro pa najdejo novo lokacijo žrela, saj iz njega vejejo znane vonjave in vse več čebel se pred žrelom praši. Morda katera čebela pri tem zaide in si izprosi sprejem v drugo družino. A to je zanemarljivo, saj tudi nič ne gre v izgubo. Čez nekaj dni lahko zaveso preko prvotnega žrela odstranim.
Seveda bi bila bližnja selitev družin morda še bolj elegantna(?), če bi selječo družino zvečer zaprl in imel zaprto z dovolj zraka in primernega hladu tri dni predno jo selim na novo mesto. Zakaj prav tri dni, mi ni popolnoma jasno. Ampak je res tako. Najbrž se v tem času družina nekako prelevi v položaj rojnih čebel, ki takoj "pozabijo" prvotno žrelo in se vlete v novo.
Članek za "Slovenski čebelar" ter njegova odiseada
Začelo se je ponovno, po zelo dolgi, večletni moji abstinenci, zaradi neuspelih poskusov, da bi Uredniški odbor Slovenskega čebelarja ponovno objavil kak moj članek, tako-le:Že 14. jan. 2014 sem poslal uredniku Slovenskega čebelarja za objavo članek z naslovom:
| Moje ljubiteljsko "AŽ-maksi" čebelarjenje. |
| Spoštovani gospod Marko Borko! Skoraj tri mesece in pol je od tega, kar sem Vam poslal kot uredniku Slovenskega čebelarja in članu Uredniškega odbora Slovenskega čebelarja moj prispevek, za objavo v našem čebelarskem glasilu, ki ga izdaja ČZS tudi na osnovi naše članarine (sem sicer dolgoletni član ZČDS in nekdanji predsednik komisije za tehnologijo ter član uredniškega odbor Slovenskega čebelarja). Pred slabega pol meseca sem Vas po telefonu vprašal, kako je z objavo tega prispevka. Dejali ste mi, da spričo časovnih zadreg še niste uspeli pripraviti in mi poslati zapisnik sestanka Upravnega odbora Slovenskega čebelarja. Rekli ste mi, da so imeli nekateri člani odbora na moj prispevek nekaj pripomb, ki naj bi jih upošteval in ustrezno temu korigiral prispevek. Rekli ste mi, da mi boste ta zapisnik sedaj poslali. Do danes, žal, tega zapisnika nisem prejel. Upam, da ga bom kmalu oz. je že na poti? |
| V 3. št. Slovenskem čebelarju ste uvodoma informirali članstvo, da je upravni odbor ČZS razpravljal med drugim o uredniški zasnovi (verjetno vsebini Slovenskega čebelarja?) in novem formatu (velikosti) Slovenskega čebelarja. Želeli ste, da se o morebitnem povečanju formata Slovenskega čebelarja izjasni naširši krog naših čebelarjev. |
| Moje trdno prepričanje je, da naj format Slovenskega čebelarja ostane isti, kot je že toliko let, od konca vojne. Nisem zaznal nobenih pripomb, da je v tem pogledu bilo kaj narobe. Tudi ne zaradi velikosti pisave v njem - saj obstajajo za močno slabovidne očala, mar ne? Ne vidim nobenega objektivnega razloga za njegovo povečanje! Vidim sam veliko škodo, ker se prekinja utečena tradicija formata Slovenskega čebelarja, ki je priročna in jo mnogi vsako leto damo vezati za individualno strokovno knjižnico. Imam nekaj še starejših Slovenskih čebelarjev od mojega očeta, ki so večjega formata in mi delajo zaradi tega težavo in neenotnost shranjevanja na knjižni polici. Več problemov, ki pa niso predmet formata papirja Slovenskega čebelarja, vidim v pomanjkanju, oz. ignoriranju, da ne rečem celo šikaniranju UO glede nekaterih ponujenih prispevkov, ki so "ideološko" (popolnoma nič ali zelo pristransko strokovno) zavrnjeni. Kljub temu, da sem že večkrat predlagal več posluha za objave prispevkov o čebelarjenje mini in malih čebelarjev, ki čebelarijo ne le za med, temveč predvsem za dušo, ni ustreznega odziva. Osredotočenost Čebelarsko zvezo slovenije in vseh njenih organov , vključno z Upravnim odborom Slovenskega čebelarja je usmerjena skoraj izključno na pridobitno plat čebelarjenja z veliko težnjo po spremembi našega načina originalnega in dovolj uspešnega čebelarjenja v stacionarnih in prevoznih čebelnjakih z prostostoječimi nakladnimi panji, ki jih imajo sicer povsod po svetu. Če pogledate čebelarsko statistiko pa prav mi čebelarji z majhnim številom čebeljih družin močno prevladujemo in tudi najbolj koristimo pri opraševanju rastlin vsepovsod po naši deželi! Ponavljam že mnogokrat sporočen predlog, naj Upravne odboru za božjo voljo dopusti objaviti tudi kak tak članek malih čebelarjev s posebnimi čebelarskimi prijemi, ki niso nikomur v škodo, četudi bi bili za velike čebelarje manj ali nič uporabni. Lahko bi uvedli tudi posebno rubriko za nas, "ta-male" ali "pet-panjičarje", kot nas kak pomembnež špotljivo označuje! V to kategorijo se v veliki meri uvršča tudi moj, za Upravni odbor očitno ponovno problematični prispevek. Zelo rad bi pisno zvedel, kaj je z njim narobe! Mislim, da sem povedal vse korektno in pričakujem korekten odziv, predvsem v najkrajšem času tako zapozneli zapisnik o usodi mojega prispevka. Lep pozdrav! Marjan Debelak |
Spoštovani!
K vašemu mnenju glede formata AŽ bi še dodal, da UrO vašega zadnjega članka ni zavrnil, ampak potrdil z določenimi opombami.Sklep Upravnega odbora je naslednji:
1. Debelak - Ljubiteljsko čebelarjenje: Članek se nekoliko okrajša na jedro o AŽ-maksi čebelarjenju. Slike se pošlje v ločenih jpg datotekah. Slika ne prikazuje 100-let starega panja.
Hvala za sporočeno mnenje glede formata Slovenskega čebelarja.
Lep pozdrav, Marko Borko
Čebelarska zveza Slovenije
Nakar sem še isti dan poslal prenovljeno vsebino članka, skrajšanega in urejenega po željah Uredniškega odbora, kot sledi:
Moje ljubiteljsko "AŽ-maksi" čebelarjenje.Kot "mali" čebelar (z majhnim številom čebeljih družin) si lahko privoščim bolj nenavadne pripomočke in načine čebelarjenja, kot bi bilo to primerno (koristno) "velikim" (ker si lahko vzamem več časa za "rejo" posamezne čebelje družine). Da le niso ti nenavadni načini v škodo drugim čebelarjem (recimo za širjenje bolezni, ropanje ali uvajanje tujih vrst čebel)! Tega se seveda tudi držim pri mojem "AŽ-maksi*" načinu čebelarjenja, ki je predmet tega zgoščenega nadaljnega poročila o teh, pri meni preizkušenih novostih. Moje** odstopanje od običajnih čebelarskih praks je najbolj vidno v tem, da uporabljam navadne (standardne) AŽ-panje s preprostim sestavljanjem, za čebelarjenje v panjske enote s poljubno veliko panjsko prostornino. Od očeta podedovane, skoraj 100 let stare "žnideršiče" sem namreč z vehami povezal. Precej podobno, kot so to delali naši predniki s kranjiči (glej Janšev sistem na risbi spodaj). Sedaj zame žnideršiči niso več panji z omejeno (premajhno) prostornino. Postavljeni so ob bok nakladnim panjem, ki imajo tudi poljubno veliko prostornino. Ker so v mojem čebelnjaku žnideršiči zloženi v treh vrstah (kjer jih še lahko priročno upravljam), čebelarim s čebeljimi družinami v AŽ-maksi " trojčkih", kot sem jih poimenoval pri navpični združitvi treh standardnih AŽ-panjev. V njih čebelarim na najrazličnejše, tudi povsem nove in zame zelo zanimive ter koristne načine.
Fotografija zraven risbe ilustrira dejansko velikost AŽ-maksi "trojčka", ki ga je sestavil po mojih načrtih z izrezom veh in vstavitvijo vložka, mizarski mojster Krže za čebelarsko razstavo. Dvoetažno zalegalno gnezdo (plodišče) družine imam pri prikazanem načinu čebelarjenja v srednjem panju, kjer ima družina tudi stalno odprto žrelo. Nad njim imam za družino v gornjem panju dvoetažno medišče, ki ju odpiram po potrebi. V spodnjem panju pa imam v dveh etažah tim. servisni oddelek za najrazličnejše potrebe (za čiščenje in popravila satja, za predelavo in prenos namočenega, strjenega medu, za stimulativno krmljenje na zalego ob prenosu medu z odkritimi pokrovčki na medenem satju iz shrambe, tudi po potrebi za namestitev pomožne družine ali roja itd., itd.). Če mi kakšna družina v AŽ-trojčku spomladi kasni v razvoju, ji dodajam sate zalege iz pomožne družine, ki jo imam običajno v žnideršičevem "eksportnem" sedem-satarju. To opravim postopno pred nastopom glavnih paš (pri meni smreka in lipek). Pred glavno pašo pa ji odvzamem vse sate, za še zadnjo, najmočnejšo okrepitev glavnih družin v "trojčkih". Z njih ometem čebele nazaj - v nekoliko zožen njihov panj. Torej naredim iz pomožne družine umetni roj na praznih satnikih, ki jih imam pregrajene z na tesno vstavljenima dvema ožjima tankima letvicama, opremljenih samo z ozkimi trakovi satnic. Ometenca seveda krmim, da hitro, lepo in trdno zgradi v teh satnikih naravno satje. To satje v naslednem letu ali letih postopno dajem v AŽ-trojčke, v zameno za njihovo staro satje. Na ta način dobim vse družine v AŽ-trojčkih zelo močne ("čebelne"), sposobne za maksimalni izkoristek paš. Hkrati jim v rojnem obdobju, ko je družina pripravljena gojiti trote (aprila, maja, junija) postopno vstavljam vse več - včasih celo do tri(!) "trotovske" sate. Seveda jih po ca. 20. dneh, predno se troti lahko izležejo in bi varoa z njimi odšla delat škodo družini, izrežem in delno tudi samo izpraznim (odkrijem in izperem) ter zamenjam z novimi. Trotovino (skupaj z varojo) preganjam ob teh prilikah tudi na drugih zaleženih satih. S takim, maksimalno intenzivnim gojenjem trotovske zalege, odstranjujem veliko varoj (ca.10 x več jih je v trotovini, kot v delavski zalegi). S tem stalnim obiljem - presežkom - odkrite zalege v družini zaviram in večinoma tudi preprečim njeno rojno razpoloženje. Torej ubijem dve muhi na en mah! Vse podrobnosti mojih konstrukcijskih izvedb in mojega AŽ-maksi načina čebelarjenja pa - kogar bi to morebiti zanimalo - sem zbral in jih dopolnjujem v moji čebelarski spletni strani: www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak ali v moji AŽ rubriki foruma NOVE POTI V ČEBELARSTVU - Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju forum Nova čebela *Besedo tujega izvora "maxi" pišem po slovenskem pravopisu "maksi". **Po vsemu sodeč je kljub javnim predstavitvam to v glavnem samo moja intimna čebelarska praksa. Čebelarji z AŽ-panji, očitno zadovoljni ostajajo večinsko pri običajni rabi teh panjev. Zato prikazujem moj način rabe teh panjev zgolj kot zanimivost. Na spodnjih fotografijah prikazujem:
|
Bomo videli, če bo članek nekoč objavljen v Slovenskem čebelarju.
Da ne bi obremenjeval objave članka še z dodatnimi grafičnimi prilogami, sem izpustil za objavo kopijo zelo zanimive strani prispevka dr. Riharja:
 |
Obnovitev nekaterih temeljnih (mojih) tukajšnjih razprav:
O fizični težavnosti čebelarjenja.AŽ-čebelarjenje zahteva najmanjši fizični napor.
Čebelarji z nakladnimi panji pravijo: če so za fizično slabotne osebe običajni nakladni panji pretežki, naj si nabavijo lažje, z majhnimi nakladami. In problem težavnega manipuliranja z njimi naj bi bil rešen. Pa je res?
Za močne žene in dekleta, ter krepke starčke bi bila to res možnost. Za kopico ostalih šibkih pa ne. Tudi najmanjši nakladni panj s satjem in čebelami je za šibke, invalidne ali bolne osebe pretežak! Kaj šele, če je še tako nizka naklada polna medu!
Vsekakor je rokovanje s kakršno koli naklado mnogo težje, kot rokovanje s samo enim satom AŽ.
 |
 |
To se da doseči tudi z navadnimi AŽ-panji z mojim sistemom " AŽ-maksi". Za to se je potrebno le spomniti starih metod in izrezati ali izvrtati ustrezne odprtine (vehe) v podnico in strop sestavljenih skladovničnih panjev. Tudi s priklapljanjem "F-D zaklade".
 |
Tudi v AŽ-maksi rabi teh panjev je seveda v vsaki etaži žrelo in se odvečna žrela zapirajo, če ni za to kakšnih posebnih potreb. Na glavnem žrelu pod zalegalnih gnezdom družine je zelo koristno čebelariti s stalno pripetim ohišjem F -D "lesice" (kot vetrolov pred žrelom, za še boljšo orientacijo čebel in predvsem v izogib, da jo merebitni roji ne pobegnejo, če čebelarja ni blizu.
 |
Tako gradnjo brez žičenja omogočim v AŽ-satnikih na njihovi polovici ali tretini male zareze in vanje na tesno vstavljene, nekoliko ošpičene tanke in ozke letvice (brez zabijanja ali lepljenja!).
Pod zgornjo letvico satnika pa v žleb privoskam tanek pas satnice ali samo zalijem žleb z voskom.
 |
To sem že tudi obilno opisoval in prikazoval. Le dodatno pojasnilo, da s takimi sati ni nič narobe glede kvalitete (vsebnosti vode) medu v njem! Podobne globine celic narede čebele tudi na vencih medu nad zalego, če jim primanjkuje navadnih celic za skladiščenje medu. In med v njih je brezhiben!
 |
Ker je v trotovini okoli 10 x več varoj, kot v zalegi delavk jo z rednim odstranjevanjem zdesetkam. Pri pomožni družini pa itak ni problemov z varojo, ker jo izvažam z zalego v glavno družino in tam v trotovino. Recimo, da je vse to sicer zamudno delo samo za "prehodno" obdobje do boljših "nestrupenih" rešitev.
 |
Med neštetimi ukrepi proti rojnemu razpoloženju se mi kaže najbolj zanesljiv postopek , da ima glavna družina v rojnem obdobju stalno višek odkrite zalege. Predvsem trotovske! S tem zaposli dojilje, ki jih je čimdalje več in tudi brez obilice godnih trotov družina običajno ne sede na roj.
O preprečevanju izrojitve (preizkušena "lesica").
Da preprečim vsako rojno presenečenje mi odločilno pomaga "lesica". Če vanjo vstavim matično rešetko in eno stran njene verande zunaj zastrem s kartonom., sem popolnoma miren, četudi me dalj časa ni k čebelam. Ko v času spreletavanja trotov le-ti hite k svetli strani matične rešetke in jo precej mašijo, je osenčena stran rešetke bolj prosta za vstope in izstope čebel - delavk. Saj veste že tudi po mojih pripovedovanjih. Brezmatični roji se praviloma vračajo, izjemoma pa kateri "obsedi" na mestu zprvega zgručanja na kaki veji in tam počakajo osirotele čebele čebelarja - magari do jeseni. Mlado matico po rojnih avanturah družine, čebelar ali sosed spusti na praho, ko odstrani matično rešetko na "lesici"..
 |
To je, vsaj za čebelarjenje z AŽ-panji na "maksi" način, zelo koristna zadeva! Škoda, ker se tega nisem domislil že prej! Nobene škode ne povzroča celo leto družini glede toplotnih izgub. Vanj pa lahko nameščam vse "živo". O tem sem poročal. Za dražilno krmljenje "na zalego" je prvovrsten, predvsem z medenim satjem, ki ostaja namerno ali nenamerno v shrambni omari. Pa za prenose in predelavo strjenega (namočenega) medu, pomožno družinico ….ITD. V mojih AŽ maksi "trojčkih"Rojenje brez izrojitve skozi "lesico" sta v priključenem spodnjem AŽ-panju dva "servisna" oddelka.
 A = Rojenje brez izrojitve skozi "lesico" B = Umetna izrojitev s preselitvijo zalege z matičnikom v "servisni" oddelek C = Roj v istem, ločenem delu panja, s pomočjo avtomatskega prestrezala |
AŽ- maksi - "trojčki" so zelo velike panjske enote v čebelnjakih ! Mislim, da večje, kot katerikoli nakladne enote na prostem v praksi! Ker v njih čebelarim najbolje enomatično, tej družini , če zaostaja v razvoju, pomagam z dodajanjem satov zalege iz pomožne družine, ki lahko po tej plati zadovoljuje potrebam večjega števila družin v maksijih.
Te pomožne družine poleg tega prvovrstno grade naravno satje - seveda po potrebi s pomočjo krmljenja. Imam jih tudi kot rezervo, za dodajanje matice, če v glavni družini omaga, predno vzrede novo ITD. Skratka, so zelo koristne in je z njimi malo dela!
 |
To naj bi bila očitno skoraj "tabu" tema, ki dviga pritisk (poleg AŽ-panjev) za mnoge čebelarje z nakladnimi panji. Nič hudega! Meni pa pomeni poleg čebel in žnideršičev veliko koristnega! Prepričan sem, da naši čebelnjaki ne bodo zlepa izumrli. So preveč dobri in koristni za čebele in čebelarja! Kljub temu, da mu lepijo očitke, - med drugimi, o čebelah na kupu, kar naj ne bi bilo "sonaravno". Pa ni res! Saj je znano kje vse izbirajo čebele bivališča. Tudi pri meni se prileteli roji vseljujejo v lovilne panje, ki so drug poleg drugega! Pa jih to ne moti! Najbrž bi roji to naredili tudi v divjini, če bi našli take bivališča na kupu! Pa jih tam ni! Da o apiterapiji v čebelnjakih tu niti ne govorimo.
 |
Konec moje letošnje čebelarske sezone 2014
Tako, kot po večini, so tudi pri meni čebele letos potegnile kratko! Seveda hkrati z njimi tudi mi, njihovi skrbniki. Vremenske prilike nam niso bile naklonjene, žal.Bo pa naslednje leto bolje, se tolažimo! Saj vsaj doslej so se letine menjavale od slabših do zelo dobrih. Morda bomo kdaj spet doživeli, da bo »medil vsak štor«, kar je rad rekel in pomnil moj ata.
Lahko naredim kar kratko bilanco mojega letošnjega malega, ljubiteljskega čebelarjenja.
Kot rečeno, medenih ber skoraj ni bilo. Vse je pokvarilo slabo vreme. Nekaj tudi zimska ujma, ki je prizadela poleg drugega drevja tudi lipova drevesa, ki pri meni najbolj medijo – če je seveda vreme naklonjeno.
Čebele so se mi letos razvijale bolj počasi. Med njimi je bilo nekaj družin z zelo starimi maticami, ki pa sem jim pustil priložnost, da same vzrede novo. Pa tega žal niso storile in so zato celo leto životarile. Zame sicer to ni bila katastrofa, ampak čebelar želi, da se iz vseh panjev vsipajo čebele, ko je čas. Tudi za mrežami panjskih okencev je imenitno, če je čebel vse črno. Tako je bilo le vendarle s parimi družinami. Torej v povprečju kar solidno.
Z rojenjem mojih družin tudi letos nisem imel težav – ga ni bilo. Prileteli so pa trije tuji ubežniki – priletelci v moje nastavljene panje. Žal nisem videl nobenega njihovega prihoda, ki je vedno tako vznemirljiv in dramatičen. Pravo elementarno čebelarjevo in seveda tudi čebelje doživetje!
Zadnji tak roj – priletelec je sploh rušil rekorde. Naselil je moj začasno izpraznjeni, pokonci pripeti kranjič na mojem čebelnjaku. Že to je bilo zame čudovito in zelo zaželjeno. To čebeljo družino v njem imam posebno rad, ker ji lahko puščam domala vso svobodo. Od nje jemljem vsako leto le en roj takrat, ko sem pri čebelah. Tu mi naredi moja »lesica«. Posebno pa me je ta roj presenetil, ker je priletel tako nanavadno pozno – šele v začetku avgusta! Moral pa je biti velik, ker ga je bil poln panj! Sedaj imam nalogo, da mu dam možnost zgraditi satovje in tudi vanj naložiti dovolj hrane za zimo. Ne sme se mi več ponovita napaka prejšnjih let, ko sem v zmoti dal družini v tem panju premalo dodatne hrane in je pozimi umrla! Katastrofa in moja sramota!
En priletelec, očitno drujec, pa ie »zaprašil« mlado matico in seveda tako propadel. Tretji priletelec pa je bil tudi korenjak in je kmalu s svojo močjo dogradil satje in se še močneje razvil. Zanimivo pri tem roju je tudi to, da je v praznem prostoru nad satniki zgradil v prosti gradnji sate pravokotno na spodnje – torej v »topli stavbi«! Ves letos skromno nabrani med sem pustil čebelam. Samo delno jih dokrmlujem. Največ časa pri »čebelarjenju« presedim na klopci, tik ob čebelah. Imenitno!
 |
Za zimo
Moje čebele so kljub izredno slabo medeni sezoni nabrale nekaj medu ter ga vskladiščile v vence nad in poleg zalege. Nekaj ga je bilo tudi v mediščih, a sem te medene sate iz njih dal v omaro , da jim jih vrnem spomladi v dopolnitev. Ne ljubi se mi pacati vso točilno opremo za premajhno količino medu. Bom vsaj pospravil delno prejšnje zalogice medu v kozarcih.Medišča sem torej izpraznil, kot po navadi sredi julija.
Družine sem pričel nato postopno dokrmovati - najprej z manjšimi količinami redkejše sladkorne tekočine. Nato, proti koncu avgusta in začetku septembra, pa z večjimi porcijami gostejše klaje.
Vse to zvečer, da so popile do jutra. Ropa ni bilo, ker ni bilo zanj vzroka.
Sedaj sem s kratko kontrolico na parih družinah , na parih satih, ki sem jih samo malo izvlekel, videl, da imajo medu dovolj za zimo in zgodnje pomladni razvoj - krajne sate s pokritim medom skoraj v celoti, druge pa z dovolj velikimi venci medu. Moje glavne družine zazimujem vedno v dveh etažah mojih AŽ-maksijev (trojčkov). Letos v spodnjih dveh.
Mislim, da so čebele dodano klajo že spremenile v "sladkorni med" in jim bo prišel prav za zimo, da jih ne bo tiščalo na veliko potrebo.
Spomladi pa bodo prišle do njihovega pravega nektarskega medu, kar je seveda najbolje.
Še to. Takoj po odvzemu - izpraznenju medišč, sem opravil učinkovit ukrep proti varoji -seveda v tem našem "prehodnem"* času z ne preveč hvalevredim sredstvom, ki pa naj ne bi pretirano škodil čebelam samim, v medišča sploh ne more zaiti, ker tam satja ni več in tudi meni ne škoduje pri tem postopku (kislin s proti-kislinsko opremo ne uporabljam!).
*Prehodno do takrat, ko bo na razpolago metoda brez vsakih sekundarnih posledic - npr. samoobramba čebel samih, ali res učinkovito in za vse drugo popolnoma varno obrambno sredstvo proti varoji.
Toplotna izolacija panjev - standardnih AŽ - skoraj ni potrebna. Sprednjo steno imajo dvojno z vmesno izolacijo. Med seboj se "grejejo" tesno zloženi v skladovnico. Ob strani skladovnice je stalna plast izolacije do stene čebelnjaka, Od zadaj, za okenci imam tesno vloženo 8 cm debelo penasto gumo, ki ne dopušča nobenega prepiha a počasi odvaja iz notranjosti panja nastalo vlago, ki izhlapeva v čebelnjak (spomladi so gornji robovi teh blazin na zunanjosti mokri, znotraj pa je blazina suha!).
Jaz za še večji komfort pozimi preko cele skladovnice panjev pogrnem še veliko odsluženo debelejšo posteljno pregrinjalo. Pred žreli z bradami panjev imam stalno pripeta ohišja "lesic", da dajejo čebelam dodatno, razkošno zaščito vhodov, nudijo večji odmik od sosednjih družin in še boljšo orientacijo čebelam.
Znano je in to vedno opažam, da se v skladovnicah zelo pogosto sosedni družini primakneta z zimsko gručo druga k drugi. Čutita še večjo toploto. To upoštevam in zato skrbim, da ima družina vedno za zimo na obeh straneh največje zaloge medu.
Moje panje sem vse že davno spredaj prebarval s črno barvo zaradi potreb po toploti v zimsko-pomladnem času, ki ga na moji lokaciji primanjkuje. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal...
To bi bilo za sedaj vse, saj mi tudi snega ali ledu izpred čebelnjaka ni nujno odmetavati, ker nikoli ne maši žrel.
POAPNELA ZALEGA
Našel sem pred kratkim, vsaj zame, zelo zanimiv podatek, da nekdo proti poapneli zalegi vstavlja družinam v gnezdo običajne trakove - lističe žvepla, ki ga tudi čebelarji uporabljamo za žveplanje omar, kjer shranjujemo satje, da ga ne uničujejo voščene vešče, oz. njena zalega - gosenice.Sam sem že prej razmišljal, kako to sredstvo uporabiti proti poapneli (plesnivi) zalegi. Na primer, kako razkužiti satje v omari, ki je bilo v teh mojih s poapnelo okuženih panjih - seveda kar z žveplenimi plini - prižganimi lestiči žvepla v pločevinastem lončku. Samo s tem v panjih s čebeljimi družinami žal ne gre tako.
Tole z žveplenim lističem brez zažiganja (ki ga rabijo vinarji za razkuževanje sodov...), pa mi je dalo žarek upanja in se mi zdi imenitna ideja.
Jaz sem takoj nato, ko sem prebral ta podatek, vstavil v družine z znaki poapnelosti take trakove žvepla. Moram reči, da je pri vseh teh družinah kar hitro poapnelost ponehala in je sedaj ni čisto nič.
Morda je to izginotje okužbe naravni pojav, ali pa je res vzrok žveplo v taki obliki? To bom v bodoče še videl.
ZAKLJUČEK IN NOV ZAČETEK
(Zaključil sem objavljanje prispevkov v forum NOVA POTA in sedaj tu, v mojo čebelarsko spletno stran prenašam nekaj mojih zadnjih objav v tistem forumu).VIDNE IN NEVIDNE POSLEDICE UMETNEGA SEVANJA V NAŠEM OKOLJU
(tudi čebeljem)
Pod tem naslovom se bom le rahlo dotaknil samo dveh vidikov, ki zadevata mojo poklicno (arhitekturno-urbanistično) in amatersko (čebelarsko) področje.To tiče v naravo vsiljenih, agresivno vidnih stolpov oddajnikov in prenosnikov elektromagnetne energije ter sevanja, ki nezadržno kvarijo in prepredajo s svojimi drogovi in kovinskimi antenskimi konstrukcijami, žicami ter zračnimi kabli domala vso našo, doslej še vsaj ponekod neskaženo pokrajino. Kmalu, če ne že sedaj, je in bo naša (po)krajinska podoba izmaličena s to civilizacijsko "dobrino", ki jo sicer hlastno in brez pridržkov uporabljamo.
Ko sem se pred kratkim peljal po avtocesti iz Ljubljane na našo morsko obalo, sem zgrožen opazoval levo ali desno vzdolž celotnega vizualnega koridorja avtoceste na novo postavljene železne konstrukcije čez vsa drevesa štrlečih stolpov oddajnikov tako imenovanih "baznih" cestnih postaj (če sem prav uganil). Torej! Namesto občudovanih krajinskih prizorov, ki jih nudi sicer ta, v glavnem neposeljen, prvinski prostor, je sedaj posejan s temi nesrečnimi skrpucali.
Najbrž že je ali pa bo kaj takega doletelo v kratkem vse naše cestne koridorje! Da o maličenju naselbinskih podob s to zdravju zagotovo ne prijazno "infrastrukturo" sploh ne govorimo!
Podobno se sedaj dogaja tudi v koridorjih naših železnic. Ob progi bodo zrasle na gosto (načrtovanih 250 "baznih" in še cela vrsta repetitorskih konstrukcij, tudi take, celo preko 30 m(!) visoke železne predalčne spake in "popestrile" naravne vedute, ki jih lahko sedaj še nemoteno občudujejo potniki in vsi drugi.
Ne izognejo se niti naših najbolj opevanih in "kvazi" zaščitenih krajinskih in naravovarstvenih območij. Na primer Bleda, ki je poleg Postojnske jame naš edinstven nacionalni paradno - protokolarni in turistični "konj".
Bled bo treba po takem maličenju kar kmalu črtati iz tega seznama. Koga pa zanimajo take glomazne "telegrafštange" sredi "Podobe raja"? Kdo ve kaj se bo kdo spomnil postaviti sredi Postojnske jame za njeno "modernizacijo"?
Na nevidne "stranske" učinke teh "civilizacijskih dobrin" pa še čakamo ali smo jih že deležni. Ljudje in živali! Tudi čebele, seveda!
V predlaganem Zakonu o zaščiti čebel sicer piše:
"Poleg varoje, ki napade čebele, je še en problem. Čebele skrivnostno izginejo. Skrivnostno pri umiranju čebel je, da čebel enostavno ni več, izginejo brez sledu. Zapustile so panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več. Ne vemo, kam so šle. V panju ni mrtvih čebel, čebele enostavno izginejo".
Mnogi raziskovalci krivijo za ta izginotja tudi ta umetno ustvarjena, negativno delujoča elektromagnetna sevanja.
Taka "bazna" postaja z visokim stolpom in oddajnim snopom elektro magnetnih žarkov je predvidena tudi pred "nosom" mojih čebel in pred "nosom" paradne blejske vedute iz turističnega centra na Triglav! Morda bo postala del blejskih "znamenitosti" v pejsažu? Za zdravje ljudi jim ni mar, kaj šele za počutje parih čebeljih družin!
Morda pa vendarle ne bo tako katastrofalno, kot kaže? Človek in tudi čebele se menda (skoraj) vsemu privadijo in utrdijo?! Bo res treba pridobiti še bolj trdo kožo!
Iz raznih elaboratov sposojene slike:
 Bazni stolp v Kozini |
 Elektromagnetna sevanja |
 Bazna postaja sredi Šentlovrenca |
Alternativna protivarozna, nekemijska - "rojna"- metoda s pomočjo začasne delitve čebelje družine v AŽ-maksi panju.
 |
- Spomladi bi do razvojnega viška družine (z gnezdom v dveh AŽ-etažah), redno izrezoval pokrito trotovsko zalego iz tridelnega "trotovskega" sata skupaj z varojo v njej in po potrebi tudi družino krepil z zalego iz pomožne družine.
- Na razvojnem višku družine - najbolje ali pa samo takrat, ko bi družina zapadla v rojno razpoloženje z zaleženimi matičniki - bi družino, ki bi ji že odprl prvo mediščno etažo, razdelil na dva ločena dela v istem AŽ-maksi panju. V obstoječem panjskem prostoru in žrelu bi ostala "stara" matica z vsemi pašnimi čebelami in zalego samo v enem ("lovilnem") satu odkrite zalege (najbolje trotovske). To bi predstavljalo tako imenovani "umetni roj", saj bi bil v začetku tako rekoč brez zalege. Varoja, kolikor bi jo še bilo na čebelah tega umetnega roja, naj bi se v veliki meri spravjala v ta edini sat z zalego ter nato ta del razdeljene družine po odstranitvi te zalege najizdatneje razbremenila teh zajedalk.
V ločeno spodnjo etažo AŽ-"trojčka" (ali pri zelo močni družini kar v obe spodnji etaži), bi prestavil skupaj s čebelami na njih, vse sate z zalego in matičniki (če družina ne bi imela svojih zaleženih matičnikov, bi ji vcepil rojni matičnik druge družine ali bi ji v skrajnosti dovolil, da vzredi matico iz zasilnega matičnika, ki je po mojih izkušnjah pogosto enakovredna rojni). Temu, na novo ustanovljenemu delu družine, bi odprl novo žrelo v spodnji etaži. Ta del razdeljene družine bi predstavljal tipičnega "izrojenca". - Čez pribljižno dva tedna bi "roju" odstranil (izrezal) zalego iz "lovilnega"sata tedaj pokrite zalege z ulovljenimi varojami. Če bi nastopile dobre paše in bi bilo napolnjeno z medom prvo medišče, bi odprl še drugega.
"Izrojencu" spodaj bi tedaj, ko še ne bi zalegala mlada matica in v tem delu družine ne bi bilo več odkrite zalege, dal iz pomožne družine sat odkrite zalege, da bi varoja lahko šla vanjo. Ko pa bi bila primerno stara tudi zalega mlade matice, bi varoja iz do tedaj povsem izležene "stare" zalege, šla tudi v njeno prvo zalego, ki bi jo kasneje tudi žrtvoval (izrezal). - Čez novega dva tedna bi tudi iz "izrojenca" odstranil (izrezal zalego) obremenjeno z varojo. Nastopi čas, da bi pripravil postopno združevanje obeh ločenih delov družine, ki je v dobršnem delu za to leto rešena varoj, ni dejansko rojila in ima na razpolago mlado matico ter za pripravo na prezimovanje obilo zalege. Zato samo odkrijem veho, ki ju loči, da čebele obeh ločenih delov počasi spet sestavijo potrebno enotnost. Katero matico bodo čebele izbrale iz teh dveh gnezd lahko prepustim njihovi izbiri, ali pa sam izberem najboljšo.
- Po koncu pašne sezone bi izpraznil medišči in tedaj ponovno enotno družino z eno matico uredil v dveh etažah srednjega AŽ-maksi panja "trojčka". Če bi bila bera slaba, bi dodal nekaj sladkorne raztopine. Do nastopa hladnejšega vremena bi pustil izpraznjen gornji in spodnji panj še nekaj časa odprt za umik čebel, v spodnjem, sedaj servisnem, panju pa bi lahko spravil iztočeno satje iz medišč v popravilo, shrambo ter varstvo čebel.
AŽ panjski protivarozni "lonec"
(zatesnjen plodiščni del panja)
(za preizkus morebitnega učinka proti varoji in ugotavljanju prilagodljivosti čebelje družine na situacijo žrela zgoraj)Razmišljam, kako bi v mojih AŽ-maksijih preizkusil Brndušićevo protivarozno metodo, ki sva jo z Igorjem in nato tudi po razgovoru z Robijem nekoliko nadgradila, oziroma modificirala glede na predpostavljeno odločujočo vlogo CO2 pri vplivu na varojo.
Bistvo te variantne metode je, da se čebelje gnezdo (satovja z zalego), nahaja v popolnoma od vrha navzdol zatesnenem panju, prispodobno v "loncu", ki ima samo "pokrovko" z odprtino za prehod skozi panjsko žrelo. Prav od vrha zato, da zajame "lonec" = (zatesnjen del panja) celotno gnezdo čebel z zalego, kjer je največ varoj in naj bi bila poleg nekoliko višje temperature tudi povišana koncentracija CO2. Nad "pokrovko" , - kjer je tudi žrelo - je v načrtu za ta preizkus lahko vrhni zaključek tako urejenega panja ali pa njegovo nadaljevanje navzgor v mediščne etaže AŽ-maksija.
 |
Spomladi jo bom preselil eno etažo nižje (v prvotno "medišče" spodnjega priključenega AŽ-panja) - (skica B).
Lahko bi jo tudi čisto na dno, v spodnjo etažo, a želim, da se družina privadi postopno na drugačno lego gnezda napram žrelu panja. V etažo pod njo pa bom vstavil izdelano, vabljivo, toplo, staro satje (tudi preseljena družina že sedaj biva na takem starem satju!). Ta družina bo kmalu zasedala in koristila celotno prostornino (dve etaži) zatesnjenega spodnjega AŽ-"dvojčka". Za popolno zatesnitev panja bom na notranjo površino penaste gume, ki mi zapira in izolira AŽ-panje od zadaj, dal mehko pregrinjalo polivinila, da vsaj na začetku poskusa zagotovim popolno tesnitev, ki morda po kasnejših ugotovitvah ne bo tako nujno potrebna.
Čebele te družine bodo imele isto žrelo, kot prej, le vhod v gnezdo bo po novem skozi deloma priprto veho na stropu spodnjega panja. Preko treh kovinskih gred, na katerih so stali satniki preseljene družine, bom položil lesonitno ploščo in nanjo na tesno dal blazino penaste gume. Čebele bodo imele izhod od odprtine skozi veho, po predoru pod lesonitno ploščo v že sedaj pripeto ohišje lesice in iz nje na prosto. Predvidevam, da se bo družina razvojno širila seveda tudi v spodnjo etažo - ali v zgornjo drugo etažo, če bo začetno gnezdo spodaj. Razpored zalege napram shramb medu in peloda v tej situaciji žrela, bodo čebele uredile po njihovih zakonitostih. Saj to znajo od nekdaj v vsakih okoliščinah.
 |
1 - ko je družina razvita z gnezdom (zalego) v obeh etažah
2 - ko se družina šele širi v spodnjo etažo
3 - ko družini odprem prvo "mediščno etažo
4 - ko družini ob dobri paši odprem tudi drugo "mediščno" etažo.
Če bi družina hotela rojiti ji vstavim takrat, ko me ni pri čebelah, v lesico matično rešetko (da mi roj ne pobegne). Lahko pa jo tudi pustim rojiti brez matice, da se roji vračajo.
Ta način, - če se bo obnesel glede varoje, - bi lahko brez problemov izvajal tudi v navadnem AŽ-panju. Gnezdo bi bilo v tem primeru tam, kjer je prvotno predvideno, spodaj, v "plodišču". To bi zatesnil, kot "lonec". Nad njim bi bila matična rešetka in "mediščna" etaža. Odprto bi bilo le mediščno žrelo, (ki bi ga po potrebi lahko povečal).
Tako urejeno družino bi lahko popolnoma prepustil njenemu razvoju, brez poseganja vanjo. Samo zaradi zvedavosti bi lahko občasno na hitro pogledal mimo zavihane blazine, skozi zamreženo okence, kako se družina ima. Začasno spremenjeno posebno mikroklimo v "loncu" bi čebele lahko hitro ponovno obnovile.
Varojo bi občasno kontroliral primerjalno glede števila odpadlih v zamrežen, vsaj ob straneh z vazelinom premazan podstavek. Končen podatek pa bi dobil primerjalno po tretiranju vseh družin: pri tem bi naj bilo odpadlih varoj v tej družini veliko manj, kot pri drugih - če naj bi bil poskus uspešen.
Če primerjam ta način ukrepanja proti varoji z Brndušićevim uspehom, mislim, da vključuje ta način vse njegove poglavitne elemente - (nekatere še radikalneje):
Zoženo čebelje gnezdo v AŽ-maksi panjski izvedbi (v AŽ-trojčku)
(še ena varianta, ki izkorišča eno od mnogih panjskih možnosti uporabe standardnih AŽ-panjev.)
 Iz treh 9-satnih AŽ-panjev = AŽ maksi "trojček" lahko sestavim zožen šestetažni AŽ-panj s pet sati v eni etaži, ki jih po potrebi širim v vsaki etaži do polne širine (devet satov) |
Zoženje AŽ-panja lahko enostavno uredim s "slepimi" satniki in prazen prostor za njimi zapolnim s pravimi kosi penaste gume.
Tesnitev in toplotna izolacija spodnjih dveh panjskih etaž plodišča je na ta način več kot optimalna. Tako, kot je treba za boj proti varoji.
Za večanje panjske prostornine čebelje družine tekom razvoja do njenega vrhunca, postopno odpiram posamezne etaže.
Tudi tu uporabim pred žrelom ohišje "lesice",
Panjsko žrelo je nad drugo plodiščno etažo (nad desetimi AŽ sati = 2x5=10), kar je v zgornjem delu končno razvitega zalegalnega gnezda (plodišča).
Za tak (poskusni) način bi se odločil zaradi tega, ker je v zimsko-pomladnem času čebelja družina skrčena in zgoščena v pravo ali eliptično kroglo, ki v mrazu povprečno ne seže mnogo preko štirih satnih ulic. Hrano pa ima na krajnih satih in tik nad zimsko - pomladno gručo, ki ogreva jedro gruče in tam prvo zalego koncem zime (kot v votlem drevesnem deblu).
Čebele tudi v naravi ne morejo poljubno krčiti ali večati bivalni prostor - vedno so v isti "panjski" prostornini. Čebelar jim tu "ne-sonaravno" pomaga po svoji uvidevnosti in v upanju, da to čebelam v resnici koristi ali vsaj ne škoduje.
Da se čebelje družine normalno razvijajo v nespreminjani panjski prostornini priča tudi dosedanja večinska čebelarska praksa (tudi moja), ki ohranja čebeljo gnezdo stalno v isti prostornini in zapira ali odstranjuje le mediščni del panja.
Nezoženi mediščni etaži zgornjega priključenega AŽ-panja sta pri mojih povprečnih pašnih pogojih potrebni čebelam za nanos medu v času glavnih paš na višku razvoja čebelje družine. Jaz običajno jemljen "čebelarjev med" le enkrat, ob koncu glavnih paš, zato mi tako obilno medišče koristi.
V mojih okoliščinah in moji čebelarski praksi se povprečna družina razvije z zalegalnim gnezdom v dveh celih (pri meni devetsatnih) etažah. Torej na 18 satih pri devetsatarju.
Na vseh plodiščnih satih seveda ni zalege ali vsaj ne v celoti, ker je v gnezdu še vsa zaloga peloda in venci medu za sprotno rabo tik zalege zgoraj in ob strani.
Posebna pripomba:
Pri moji, štiridesetletni "poskusni" dobi z vsemi glavnimi čebeljimi družinami v AŽ-panjih, ki sem jim dal med posamezne etaže tim. "distančne vložke", nisem zasledil nepremostljivih ovir pri normalni čebelji rabi na ta način povezanih satov v posameznih etažah. Odločilna pa je seveda moč (čebelnost) družine in po potrebi še mala čebelarjeva pomoč, da družina prične uporabljati tudi prostornino in satje v na ta način povezanih etažah.
Lahko pa bom v spodnjih dveh AŽ plodiščnih etažah vstavil tudi posebne "globoke" satnike dvojne običajne velikosti, po sredini navpično predeljene s tanjšo letvico, zaradi statike in trdnosti satovja v njem. To možnost sem tukaj že predstavil.
Seveda bi bili taki sati (v tem primeru le pet) zelo nerodni - težki - pri manipulaciji. Vendar so v praksi že več ali manj podobno veliki sati v poskusnih nakladnih panjih.
 A.Janša: "MAKSI KRANJIČ" bi lahko imenovali sedaj tak panj (predhodnik MAKSI AŽ-ja) |
"GLOBOKO" PLODIŠČNO SATOVJE V AŽ-MAKSIJU - "DVOJČKU"
(z ožjimi, bolj priročnimi - ožjimi - satniki)
Pri hitri hoji v naravi se mi rade utrnejo ideje, ki jih je drugače bolj težko izzvati.
Prav na začetku mojega sodelovanja v forumu NOVA POTA...- (takrat še posredno na spodbudo in pomočjo Jerneja Mehleta (Ineja), - sem kot "zapriseženi" AŽ-jevec, na kar precejšnje začudenje Ineja, predstavil možnost, da bi tudi v AŽ-panjih lahko čebelaril z zelo "globokimi" sati - če bi bila to rešitev pred varojo. V takih satih čebele najlažje - ali pa sploh samo tako - lahko v prosti gradnji satja zgrade v osredju satja tudi manjše celice, za čebele-delavke. Te pa naj bi bile odločilne za samoobrambo čebel pred varozo. To bo treba pri nas še dokazati. |
 Te dni pa se mi je utrnila za praktično uporabo tega principa boljša rešitev, ki jo prikazujem v gornji skici |
Ti satniki bi bili široki malo čez 20 cm in "goboki" 55 cm. Ploščina običajnega AŽ satnika je 1066 cm2, tega "globokega" pa le malo večja, 1100 cm2.
Pri mojih AŽ-maksijih bi lahko kombiniral različne načine čebelarjenje z "globokimi" plodiščnimi sati. V vseh etažah s samo petimi sati. Ali s takim številom samo v plodišču. Ali pa v vseh etažah z devetimi sati.
Sicer ne vem, če je ta usmeritev samoobrambnega načina čebelarjenja z "globokimi" sati še v ospredju preizkušanja številnih metod na to temo? A napisal sem že, da pripravljam tehnologijo za vse take samoobrambe, - ki se sedaj izključno izvajajo in preizkušajo v nakladnih panjih,- da bi jih hitro lahko izvajati tudi v AŽ-panjskemu sistemu, ko bo za to napočil čas.
To je še en primer in dokaz, da se da tudi v AŽ-panju čebelariti na vse mogoče načine! Če le kdo to hoče!
Seveda v prvi vrsti za pomoč in veselje ljubiteljskih - malih - čebelarjev, ki nas ni tako malo.
Veliki čebelarji se nad temi idejami običajno zmrdujejo. Naj se kar! Saj jim s tem nič ne škodujemo! Želeti pa bi bilo, da čebelarje in čebelarjenje s takimi idejami puste pri miru!
Protivarozna nekemijska metoda čebelarjenja za čebeljo družino v osnovnem AŽ-panju
 |
Iz priložene skice sledi razlaga v šestih točkah:
- V pozno-jesenskem, zimskem in zgodnje pomladnem času je družina na toplem in dobro preskrbljena z medom in pelodom, brez naših vmešavanj, v plodišču AŽ-panja.
- Aprila, ko je družina napolnila plodišče, ji odpremo medišče, ločeno od plodišča z matično rešetko. Pred panjsko žrelo pripnemo ohišje "lesice" (če ga nimamo tam že celo leto), da smo pripravljeni, da ob znaku, da se družina pripravlja na rojenje vanjo vstavimo matično rešetko - če ne mislimo ogrebati roja in ne želimo, da nam roj pobegne.
- Maja pa je že čas, za začetek te protivarozne metode. V pripravljenega petsatarja ob robu ali na vrhu skladovnice AŽ-panjev v čebelnjaku, prestavimo iz plodišča pet satov ( med njimi vsaj tri zaležene) s čebelami vred, brez matice, ki mora ostati v AŽ-panju na preostalih satih, med njimi en sat z odkrito zalego, v katerega bo šla in se vlovila varoja, ker drugje odkrite zalege ne bo našla.Seveda pa na satih ne sme več biti matičnikov. Izpraznjena mesta izpopolnimo z novimi sati. S tem dejanjem smo preprečili naravno rojenje, a ustvarili situacijo umetnega roja. V AŽ-panju je stara matica z manjšo količino zalege in vsemi vletenimi pašnimi čebelami. V petsatarju pa so mlajše čebele z zalego in zalogo medu ter peloda in seveda z enim ali več matičniki (če ne iz te, pa iz druge družine). Če imamo občutek, da bo po preselitvi v petsatarja ostalo premalo čebel na satih z zalego, jim ometemo še nekaj čebel iz kakšnega sata zalege, ki ostajaja v AŽ-panju.
Na čebelah - mladicah in v zalegi je v petsatarju prenešenih veliko varoj. Te bomo lahko učinkovito lovili v sat odkrite zalege, ki ga dobimo iz kakšne pomožne družina ali iz AŽ-panja, kjer nadaljuje zaleganje stara matica.
Ko se pokrije vsa zalega iz lovilnih satov v "roju" in "izrojencu" jo izrežemo in uničimo. Dodamo pa nov sat odkrite zalega, oziroma v ta namen izkoristimo (žrtvujemo) prvo odkrito zalego iz obeh, sedaj na novo oblikovanih družin. Varojo v tem času na ta način lahko skoraj popolnoma odstranimo iz obeh družin. - Po koncu glavnih paš izpraznimo (iztočimo) medišče AŽ-panja in ga pripravimo za sprejem ustanovljene družine v petsatarju z medtem sprašeno in zalegajočo mlado matico.Po potrebi še izrežemo (žrtvujemo) nekaj pokrite prve zalege mlade matice, da uničimo še preostanek varoj v tej družini.
- V izpraznjeno medišče AŽ-panja preselimo celotno družino v petsatarju z mlado matico. Nova preselitev s ponovnim združevanjem obeh delov prvotne družine poteka po znanih, ustaljenih vzorcih, ki zahtevajo pravilno izvedbo. S tem dobimo v AŽ-panju enotno, močno družino z mlado matico. Varojo smo skrčili na neškodljivi minimum brez "tretiranj" s strupenimi pripravki. Imeli smo precej dela, a tudi veliko koristi. Poleg mlade matice še dovolj donosa medu in brez ogrebanja rojev.
- Avgusta zakjučujemo priprave pomlajene družine za prezimovanje. Dodali smo ji postopno manjkujočo količino hrane (sladkorno raztopino) poleg čim večje količine njihovega medu na medenih vencih nad zalego in na krajnih satih. Še prej smo seveda izpraznili medišče.
Lovljenje varoj brez uničevanja čebelje zalege
 |
Na "plonkanju" pa itak temelji vse naše čebelarjenje in vse na svetu. Nazadnje tudi pri najbolj "originalnih" domislicah, da ne rečem odkritij, le pametno izrabimo to, kar že nekje obstaja, pa je bilo doslej ljudem prikrito.
To moje "plonkanje" je v tem, da pri uničevanju varoj iz zaleženega lovilnega satja, po pokritju zalege, to zatje ne mislim izrezati ali izprazniti, temveč ga nameravam prenesti v posebno (pomožno) čebeljo družino. V njej se čebele izležejo in seveda tudi vlovljene varoje. Te povečajo število varoj v tej družini in jo po tej akciji moram "tretirati" s kakšno protivarozno kemijo. Žal! A iz te družine tako ali tako ne jemljem čebeljih pridelkov. To je manjši davek zato, da mi pri glavni družini ne bo treba uporabiti kemije. Tako predvidevam. Sedaj, pozimi zase pripravljam take strategije čebelarjenja, da mi ob nastopu sezone ni treba omahovati, kaj početi, pač pa le sledim tem podrobno premišljenim planu. O teh razmišljanjih in načrtih pa imam sam korist, da jih tako javno predstavljene bolj premislim. Morda komu kaj od tega tudi koristi ali pa mu je zgolj v zabavo. Tudi ta je koristna.
Vsak dela pač po svoje. Nič me ne moti, če drugi delajo drugače!
Opomba:
Vse podrobnosti so razvidne iz slike. Sem pa o tej metodi že obširno pisal in risal tudi v tej spletni strani, še več pa v forumu NOVA POTA...(a še brez tega dodatka o uničevanju izvlovljenih varoj brez hkratnega uničevanja čebelje zalege.).
AŽ-panj ("žnideršič") in njegova primernost za "sonaravno" čebelarjenje
 Skica: levo AŽ-maksi štirietažni "dvojček" - desno AŽ-maksi šestetažni "trojček" s situacijo, ko je v teh panjih čebelja družina. Kot sem že opisoval se etaže odpirajo z izvlečenjem pokrovne plošče nad veho; vedno so etaže na svojem mestu in ne v skladišču; vsak sat v etažah je takoj dostopen; med satne ulice vsake etaže se takoj vidi skozi zamrežena okenca; pred žrelom je ohišje lesice, ki po potrebi z matično rešetko zadrži matico v panju, da se rojne čebele vrnej; toplotna izolacija panja je popolna - tudi z odvodom odvečne vlage; več mediščnih etaž omogoča zajem najizdatneših paš in samo enkratno točenje najboljšega medu vseh možnih nektarskih ali maninih sestavin; spodnji panj v "trojčku" je lahko tudi tim. servisni del čebelje družine, ki nato deluje, kot "dvojček" ... omogočeno je nešteto variant čebelarjenja- po posebnih željah in potrebah.Po potrebi in želji čebelarja se to "maksi" močno družino ojačuje z zalego manjše pomožne družine... |
Gornji skici pripovedujeta, kako moje čebele žive s približkom naravnega življenja.
Smešno pa je govoriti, da človek goji čebele (čebelari) sonaravno samo takrat, kadar je vkalupljen v neko "sonaravno" mišljensko formulo. In nikdar drugače...
Torej po moji predstavi pomeni "sonaravnost" skoraj vse, kar človek (ali živalski svet) počenja s čebelami. Drugače mu umrejo - naravno ali nasilno -tako, kot v naravi (tam še prej) in nima nič od tega gojenja. Še romantike ne!
Ponovno pa se vračam k tej temi, ker sem pravkar prebral javno (v neki spletni strani) omembo spoštovane, izobražene osebe, ki se ukvarja zelo poglobljeno in "sonaravno" tudi s čebelami, da je po njegovem trdnem prepričanju AŽ-panj dober le za prevažanje, sicer pa pri njemu zgolj za kakšno pomožno shrambno omarico. Prepričan je tudi, da v tem panju čebele trpe.
Izkušenj čebelarjenja z AŽ-panji - tudi (maksiji) pa ima le kakšno leto...Ker z njimi ni takoj - in z njegovim načinom čebelarjenja - dosegel pričakovanj, se je sedaj priključil s kritiko tega panja še drugim, s podobnimi "izkušnjami".Na primer mnogim kolegom iz foruma NOVE POTI...
Taka kritika kateregakoli panjskega sistema se mi upira.
Zakaj?
Zato, ker naravno čebele žive v vse mogočih naravnih "panjih". Ne bom jih našteval, ker jih čebelarji poznajo, vsaj iz literature.
Zato, ker, logično, tudi pri našem "sonaravnem" ali kakršnem koli gojenju čebel (čebelarjenju) ne more biti po tem premisleku katerikoli naš umetni panj "ne- sonaraven".
Zato, ker se v naš tipični način čebelarjenja s skladovničnimi panji v čebelnjakih skoraj dosledno vtikajo s svojo kritiko gojitelji čebel (čebelarji), in ki uvajajo z veliko muko tudi v naš prostor nakladni panjski sistem.
Praviloma - prav obratno - tega ni zaznati pri tradicionalnih čebelarjih. Oni - mi - pustimo čebelarjem, naj čebelarijo v kakršnih koli panjih. Tu in tam se kdo samo odzove na take kritike v obrambo in zagovor čebelarjenja na tradicionalni osnovi.
Pa še enkrat - "stotič" - poglejmo na kratko, kaj moti "nakladnike" kritike tradicionalnega načina:
To pa je predmet še kakšne nove ponovitve znanih pojasnjevanj. Sedaj le par zelo tehtnih vprašanj:
Pa še malo nazaj k skicama.
Prikazujeta primitivno, vsaj zame dovolj povedno in stvarno, kako v navadnem AŽ-panju s sestavljanjem - kot pri kranjičih - čebelja družina ne trpi pomanjkanja prostora.
Prikazuje, da je tudi v taki panjski kombinaciji čebelam panjski prostor predstavlja celoto, njihovo domovanje - ne glede na kakšne prekinitve voskovnih satnih gradenj. Te so čebelam znane od pamtiveka in jih znajo vključevati v svoj dom. To dokazujejo primeri iz narave in naša (tudi moja) čebelarska praksa (pri kranjičih in AŽ maksijih - pa tudi v določeni meri pri vseh sodobnih standardnih panjskih izvedbah in njihovi praktični rabi - celo pri najnovejših poskusih izdelav novih nakladnih panjev za domnevne samodejavne protivarozne ukrepe - saj uporabljajo v panjih letvice, palčice in tudi satnike).
Vedno pa je tako, da imajo naravnemu dogajanju prepuščene čebele zalego blizu žrela in medene zaloge čim dalj od njega. Že vejo zakaj in to je bistveno!
Torej! Na koncu vseh teh koncev ostaja za moje pojme neizpodbitno resnično reklo (pravilo), da je pri čebelarjenju najvažnejši čebelar, ki s čebelami upravlja. Vse drugo je postranskega pomena, čeprav pomembnega.