INOVACIJE - Avtomatsko rojno prestrezalo s hkratno avtomatsko naselitvijo roja v nov panj ali panjski oddelek - za "rojno čebelarjenje"
(Ideja Igorja F. in Marjana D.) |
Ta kategorija čebelarjev jih zaradi oddaljenosti prebivanja predvsem na morejo ogrebati, predno roji z vej ne odlete tja, kamor so se namenili. Ogrebati jih tudi ne morejo, če sedejo visoko na drevo, ali pa sploh ne, če so, kot čebelarji, "privezani" na invalidski voziček. Podrejo jim pa tudi (prenekaterim čebelarjem) idealno zamišljen razvoj pridobitnih čebeljih družin brez rojenja.
Nekateri čebelarji pa na vsak način žele "rojno" čebelariti. Prvi razlog imajo, da čebelam ni preprečevati njihove naravne težnje. Drugi razlog pa je, da naj bi z roji na visokih (pravijo jim "globokih") satih, po postopni naravni poti dosegli tako imenovano "recesijo" ali obnovo (menda) prvotno nekoliko manjših satnih celic za izleganje (menda) nekoliko manjših čebel, ki (naj) bi se nato same v zadostni meri lahko uprle preobilnem, za čebele uničujočim razmnoževanju varoj Tudi "rojni" čebelarji pa se soočajo ob tem s podobnimi težavami, kot tisti, ki se rojev otepajo. Imajo jih srčno radi, a prenekateri jim pobegnejo ali jim sedejo neznansko visoko na drevje.
S tem problemom sva se "poigrala" z Igorjem. Imela pa sva v mislih še en motiv, da bi se vendar z "rojnim" čebelarjenjem morda dalo doseči po posebni "nekemijski" poti obstoj čebeljih družin glede varoze (z roji skoraj brez varoj in z lovilnim varojinim satom v izrojencu), kot sem že pisal. Predvsem cilj z lovilnim satom se je žal v tem letu izkazal za utvaro ali vsaj problematičen.
Obstaja pa, vsaj za naju, še en pomemben cilj: čebelarjenje z najmanšimi posegi in ukrepi pri čebelarjenju, ki največ truda in časa zahtevajo za obvladovanje (v glavnem preprečevanje) rojenja.
To so glavni razlogi, da sva prišla do zamisli o avtomatskem prestrezalu rojev.
"Avtomatskim" zato, ker naj bi deloval tudi ob daljši odsotnosti čebelarja v kritičnem času rojenja. Čebelarjenje domala skoraj brez večjih posegov v čebeljo družino. Torej "avtomatsko" ali "samodejno". Da bi čebele in čebelar lahko živeli v kolikor se da prijaznem sožitju.
Opis zamisli
(ki v nekaterih delih ni popolnoma nova, saj je znanih že nekaj poskusov v tej smeri. Zaradi objektivnih razlogov tudi ni še fizično realizirana, niti preizkušena!).
Zamisel temelji na dejstvu, da rojne čebele, skupaj z matico, ob rojenju z veliko silo in množično planejo iz panja. Zato sva si zamislila posebno zapiralo žrela, - nekako "rojno begalnico" - ki bi bila sicer vedno odprta, razen ob rojnem navalu skozi žrelo, ki je v življenju čebel poseben pojav. Zato bi bila potrebna gibljiva, natančno težka zaporna kovinska ploščica nad žrelno odprtino, podprta z drugo gibljivo kovinsko ploščico. Zgornja prav na rahlo, pač pa dovolj čvrsto, da bi se premaknila (omahnila nad žrelo) samo v rojni akciji (glej na skicah A v prerezu in B v tlorisu ta detajl nekoliko bolj podrobno in nazorno).
Podporna ploščica naj bi se ob navalu rojnih čebel od sile hudournika rojnih čebel namreč nagnila naprej in omahnila v vodoravni položaj. Zgornja, zapiralna ploščica pa bi bila s tem sproščena in sa položila nad tok ven brzečih rojnih čebel. Ko bi naval - brzeča reka rojnih čebel - še trajal, se zaporna ploščica torej še ne bi povsem zaprla, ker bi jo v privzdignjeni legi ohranjala sila in hrbti ven brzečih čebel (nekoliko podobno, kot čebela z uporabo svoje sile odpre loputico beganice, ki se po njenem prehodu spet za njo zapre). Ko bi rojni tok uplahnil - roj večinsko izletel skozi panjsko žrelo skupaj z matico, - bi se žrelo panja, oziroma prestrezala, zaprlo tako, da ga prekrije zapiralna ploščica s svojo težo in ploščino.
Rojne čebele bi torej lahko šle iz panja in preko predprostora tega rojnega prestrezala skozi matično rešetko na prosto; seveda brez matice, ki bi jo zadržala matična rešetka v predprostoru te priprave takrat, ko bi že prišla iz panja skupaj z rojnimi čebelami. Matica se ne bi mogla pridružiti rojnim čebelam na prostem, niti se ne bi mogla vrniti v panj.
Sledil bi nato povratek vseh na prosto izletelih rojnih čebel, ko bi ugotovile, da matice ni z njimi. Tudi druge čebele iz tega panja, ki sicer niso mislile oditi z rojem, a so bile navajene na to žrelo, bi ob povratku iz paš našle zaprto žrelo bi se bile prisiljene priključiti roju, kar in posledično povzročilo, da bi bil roj obilnejši in izrojena družina s preostalimi mladimi čebelami, vso zalego in matičniki, to leto po vsej verjetnosti ne bi več rojila, ker bi ji zmanjkal več čebel, kot pri običajnem rojenju.
Matica bi ostala torej v prostoru med zaprtim žrelom izrojenca in velikim "žrelom" - izletno steno, ki je opremljena z večjo matično rešetko, ki bi bila vsaj v spodnjem delu snemljiva, da se lahko opravi kakšna korektura zapornega mehanizma in tudi takrat, ko ni več potrebna rešetkasta zapora.
Rojne čebele zunaj panja bi se vrnile k matici najprej v ta panjski predprostor, kjer bi se zadrževala matica, če ne bi že kmalu, iščeš izhoda iz panja, šla v, za roj dovolj velik razširjen prestrezalni ali pa drug, iz prestrezala dostopen panjski prostor. Da bi bil ta prostor še bolj in hitreje vabljiv za naselitev roja, bi v njem že prej čebelar dal nekaj medene ali sladkorne vabe.
V ta novi, vabljivi prostor (naj) bi se torej naselila matica z rojnimi čebelami, pa tudi roj ne bi imel drugih možnosti, saj matica nikakor ne bi mogla iz naprave, čebele in matica pa ne nazaj v svoj prejšnji panj.
Kot poseben (ne povsem nujen) dodatek tega avtomatskega rojnega prestrezala bi bil tudi predal za "odpadke" - predvsem odmrle trote - pod matično rešetko, ki jih čebele ne morejo odstraniti skozi rešetko. Ker ima ta predal poševno zunanjo stranico, služi tudi za udobnejše pristajanje čebel ob povratkih s paš. Podobno, kot ga ima preizkušeno tudi najina "lesica".
Vprašanje trotov, ki bi hoteli ob urah "prahe" na plano, pa skozi matično rešetko tudi oni ne bi mogli, je za silo rešeno z razmeroma obsežnim prestrezalnim prostorom za njihovo iskanje prehodov in spreletavanje ter veliko površino matične rešetke, da takrat ne otežava prehodov čebel. V roju pa po mojih opazovanjih itak ni veliko trotov, ki bi nekoliko otežkočali hitri prehod rojnih čebel tudi skozi matično rešetko na prosto.
Še en zelo pomemben podatek o funkciji prestrezala je v tem, da tudi v primeru, če zataji mehanizem avtomatske zapore žrela, čebelja družina ne more izrojiti (čeprav roji), ker matica ne more z rojem na plano. Ta priprava je tedaj v funkciji "lesice"., ker ima na izhodu matično rešetko.
Obstaja pomislek, če roj, ki bo zbran v tem prestrezalu, ne bo nasledni lep dan ponovno poskusil rojiti? In to vajo ponavljal na znan način? To bo vsekakor potrebno preveriti in se nato še kaj zmisliti.
Vendar je tu morda olajševalna okolnost, da tudi od čebelarja ogrebljeni naravni roji v nek zasilni panj, ki ga do večera prenese v hladen prostor, praviloma obstanejo v novem panju, kamor jih čebelar zvečer naseli. Običajno v isti čebelnjak. Lahko v nov panj, celo tik ob izrojenca!
Kakšne bi bile s tako prestreženim rojem možnosti čebelarjenja?
1. - Če bi čebelar imel možnost kmalu po izrojitvi priti k svojim čebelam, bi imel roj v gornjem, primerno velikem prostoru "prestrezala" in bi z njim ravnal, kot z običajnim rojem. Samo ogrebati mu ga ne bi bilo treba, in tudi čakal bi ga (glej skico C).
Lahko bi bil čebelar ob rojenju tudi opozorjen na poljubno daljavo preko brezžičnega oddajnika, ki bi se sprožil takrat, ko bi se kovinska loputa pred žrelom na koncu rojnega navala zaprla in povzročila potreben električni stik.
Ta "rojni" prostor prestrezala, bi bil lahko opremljen tudi z nekaj satniki, ki jih uporablja čebelar pri svojih čebelah. V tem primeru bi roj lahko že gradil v teh satnikih naravno satje in dalj časa čakal na čebelarja. Ob selitvi tega roja v drug panj bi zato čebelar samo preložil satnike s satjem in na njih čebele.
Problem tega načina uporabe prostornega rojnega prestrezala je v tem, da predstavlja velik (tudi drag) prostorninski panjski dodatek. Le, če bi bil čebelar v rojnem času stalno pri čebelah, bi isto napravo lahko uporabil pri večjem številu čebeljih družin, ki bi se pripravljale na roj v zelo različnih terminih.
2. - Lahko pa bi s posebno prirejenim prestrezalom, brez razširjenega prostora čebelar usmeril roj v isti velikoprostorninski panj ali panj, ki bi stal tik poleg panja, iz katerega bi izletel roj (glej skici D in E, ki ilustrirata uporabo pripomočka na primeru čebelarjenja v sistemu AŽ-maksi).
Žrelo prestreženega roja bi bilo seveda nekaj časa usmerjeno preko prestrezala kar na starem mestu, le v prvotni panj se rojne čebele več ne bi mogle vračati.
"Izrojeni" del družine bi bil seveda nekaj časa brez starega žrela in tudi brez starejših, v to žrelo vletenih čebel. "Izrojencu" bi moral čebelar še pred rojenjem dati nek pomožni izhod - dodatno žrelo, kamor bi se njegove mlade čebele vletele in se postopno številčno krepile z izleženimi čebelami iz obilnega zaleženega satja z rojnimi matičniki. Novo rojenje iz "izrojenca", ki je dal tako močnega "prveca", je v tem stanju malo, ali celo nemogoče. Mlada matica, ki bi se prva polegla in obračunala s sestricami, bi se seveda tudi lahko sprašila skozi novo žrelo.
Ta primer ima lahko veliko različic novega panja ali panjskega oddelka za prestreženi roj:
Jaz bi to morda preizkusil in nato uveljavil v mojem AŽ-maksiju -"trojčku", - ki bi v tem primeru namerno domoval do rojenja "samo" v srednjem AŽ-panju, - to uredil z usmeritvijo prestreženega roja v zgornji AŽ-panj, ki bi imel prekrito veho nad srednjim panjem. Novo žrelo "izrojenca" pa bi bilo v žrelu spodnjega AŽ-panja (prikazano v skici D)
Lahko pa bi roj iz prestrezala seveda usmeril v prazen sosednji panj in "izrojencu" prav tako pustil odprto žrelo spodnjega panja (prikazano v skici E). V tem primeru je prestrezalo z usmernikom v nov panj najmanjše, ker je žrelo sosednjega (praznega) panja najbližje.
3. - Na podoben način bi se vse navedeno načeloma lahko storili tudi v nakladnem panjskem sistemu. Povečala pa bi se nerodnost pri pregledovanju in ukrepanju v čebelji družini. Saj bi bilo treba v teh primerih najprej odstraniti to pripravo, da bi lahko z dvigovanjem naklad videli kaj se dogaja v spodnjih nakladah.Tudi bi morali dodati ustrezno zaščito pripomočka pred dežjem (kdor nima panjev v čebelnjaku). Dobro pa je pri teh panjih, če so postavljeni protostoječe - z možnostjo po potrebi imeti dodatno - pomožno žrelo na nasprotni strani panja. Da se v tem primeru popolnoma izognejo možnostim povratka rojnih čebel ne k matici v staro žrelo, ampak v razmeroma blizu locirano pomožno žrelo na isti panjski izletni strani!
Zaključek
Ideja o rojnem samodejnem ("avtomatično delujočem) prestrezalu je v grobih obrisih tu. Kot sem poudaril, ni to nekaj povsem novega. Vendar to, kar mi je tujega znanega, ni uporabno za namene, kot so tu zamišljeni. Predvsem vsi znani, a tudi še ne do kraja preizkušeni primeri zahtevajo takojšnjo prisotnost čebelarja, da ujeti roj v prestrezalo sname s panja in z njim dela kot z naravnim, ogrebenim rojem, ki ga uporabi za novo družino, v novem panju, kamor ga vseli. Niso dosti drugačni od "vrš" s katerimi so naši predniki lovili - prestrezali - roje, ko so se ti začeli vsipati iz panjev.
Tu pa je zamisel ne le o prestrezanju roja, temveč tudi v usmeritvi le-tega samodejno v nov panj. Vse to pa tudi ob daljši odsotnosti čebelarja.
Vendar ima tudi ta zamisel že v naprej znane težave, ki jih omenjam.
Kot rečeno in ponavljam: ni (še) izdelan niti prototip! Sploh pa manjka nujna preizkusna doba, da bi se zamisel lahko praktično uveljavila.
Midva z Igorjem imava le zelo skromne možnosti za realizacijo te zamisli. Meni sploh to prestrezanje rojev ni (več) nujno, posebno ne sedaj, ko mi je jasno, da se (samo) z roji in izrojenci ne da čebelariti nekemično. Morda spet tedaj, ko se izkaže, da se doseže samoobrambo čebel le s pomočjo rojev. Igorju pa nekoliko bolj, čeprav ima za obvladovanje rojev že zelo izpopolnjeno "lesico", ampak ga mika videti, kako bi tudi ta novost delovala. Izdelati ga namerava sam, tako, kot domiselno in spretno, kljub invalidnosti, izdela sam vse njegove čebelarske izume.
Morda se najde še kdo, da bo na podlagi tega opisa sestavil ta pripomoček in ga tudi preizkusil. Najpomebnejše in najbolj zahtevno je pri tej stvari precizno izvedeno kovinsko avtomatsko zapiralo. Najbolje bi to izdelal in preizkusil v praksi kakšen čebelar ali sodelavec čebelarja, ki je finomehanik.
Nadgradnjo tega pripomočka pa predstavlja brezžični sistem avtomatske najave rojenja čebelarju z mobitelom, ki bi bil za strokovnjaka na tem področju, kot tudi za finomehanika "mačji kašelj".