Vrhnika v očeh Janeza Vajkarda Valvazorja
Občina Vrhnika s površino 169km2 in 19.500 prebivalci obsega jugozahodni del Ljubljanskega barja. Z obrobjem sega na obronke Polhograjskega in Rovtarskega hribovja ter na Pokojiško in Rakitniško planoto. Od Vrhnike proti Bevkam se vleče vrsta osamelcev. Jugozahodno stran Barja obdaja vzpet svet z Ljubljanskim vrhom (813 m), za njim pa je zakrasela Pokojiška planota (Menišija) z Vinjim vrhom (984 m), ki je večinoma pokrit z jelovim gozdom. Nizki svet se na severozahodu nadaljuje v Podlipsko dolino, na jugovzhodu pa v Borovniško dolino.
Barje - "mah - marost", ki je najbolj samosvoj del Ljubljanske kotline, leži med alpskim in dinarskim gorstvom na nadmorski višini 290 m in je ostanek nekdanjega mostiščarskega jezera. V drugi polovici 19. stol. so ga začeli izsuševati. Danes pokriva tla debela črna prst - barjanska črnica
Na Barje se stekajo z južne strani kraške vode iz podzemlja (Ljubljanica, Bistra), s severne in vzhodne strani pa normalno tekoče površne vode (Podlipščica,. Borovniščica). Podnebje označujejo vroča poletja ter vlažne in hladne zime. Medtem ko po okoliških hribih jasno, se na Barju rada zadržuje megla.
Velik del občine pokrivajo jalovi gozdovi, največ njiv in pašnikov je ob robu Barja. Na njem se uveljavlja barjanska flora. Med divjadjo so razširjene srne, jeleni, zajci, jerebice, prepelice in fazani.
Sedež občine je mesto Vrhnika (7.000 prebivalcev), ki ima tri naselitvena jedra - Hrib, Vas in Breg. Je strnjeno naselje na jugozahodnem robu Barja, blizu izvirov Ljubljanice, kjer se iz Ljubljanske kotline odpira med Ljubljanskim vrhom in Ulovko (801 m) najkrajši in najzložnejši dostop čez notranjsko kraške gozdnate planote proti morju.
S kmetijstvom (mlekarstvo, sirarstvo) se ukvarja precejšen del prebivalcev. V zadnjem času pa je močan porast obrtne dejavnosti.
Največ zaposlenih je v usnjarski in lesnopredelovalni industriji. Cestna mreža je dobro razvita. Mimo Vrhnike je speljana moderna avtocesta, ki povezuje notranjost z morjem. Skozi Borovnico in po obrobju je speljana železnica Dunaj - Trst.
Vrhnika ima v svojem grbu ladjo. Tudi, če ne mislimo pri tem na ladjo Argo in staro pripovedko o Argonavtih, ostane res, da je nastanek in razvoj Vrhnike najtesneje povezan z ladjami in s prometom po Ljubljanici, ki tu izvira. Hkrati stoji Vrhnika tamkaj, kjer prestopi prastara velika pot iz gozdnate notranjske v močvirni barski svet Ljubljanske kotline.
Na osnovi nekaterih izkopanin je moč sklepati, da je bilo ozemlje današnje Vrhnike naseljeno že pred Rimljani, ti pa so še v dobi pred našim štetjem na tem kraju zgradili svoj Nauportus.Ostanki zapornega zidu claustra alpium julijarum, ki je bil zgrajen v 3. stol. našega štetja in obrambnega stolpa na Turnovšah, pričajo o tem, kako pomembno vlogo je imela Vrhnika v tedanji dobi. Od razpada rimskega imperija pa tja do 12. stol. še ni pojasnjeno, kako so nastajala naselbinska jedra srednjeveške Vrhnike. Na bregu, ob trgu ob cerkvi sv. Lenarta so bile razvrščene trgovine, gostilne, uradi, trški bogataši in boljši del obrtništva, pristanišču z mitnico pa je imela sedež čolnarska bratovščina. Na obeh straneh stare ceste je bilo predvsem kmečko naselje - Vas katerega prebivalci so se razen z kmetijstvom bavili s prometom po cesti in imeli opravka z tovorjenjem in preprego, na Hribu so se naselili obrtniki, čevljarji, sedlarji in zlasti usnjarji, ki pomenijo eno najpomembnejših bratovščin v tistem času.
Z dograditvijo cesarske ceste Dunaj - Trst leta 1806 je čolnarstvo počasi začelo izumirati, uveljavljalo pa se je prevozništvo na večje razdalje. Leta 1875 dograjena železnica Dunaj - Trst je pustila Vrhniko ob strani in ta je izgubila svojo osnovno dejavnost - promet. Z dograditvijo lokalne železnice Ljubljana - Vrhnika 1899 se je začel razvoj nove industrije (opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mesni izdelki, mlekarstvo, sirarstvo).
Glavni razcvet je dosegla Vrhnika po drugi sv. vojni. K temu so pripomogle ugodne prometne zveze in bližina Ljubljane. Število prebivalstva je hitro naraščalo vzporedno z razmahom gospodarstva. Vrhnika postane mesto leta 1955.
| e-pošta |